S sestro imava že od nekdaj tak poseben odnos. Od malih nog sva druga drugi trn v peti, česar vzroka do danes še nikomur ni uspelo popolnoma razjasniti. Kako prijetni so dnevi, ko ne letijo serveti po hiši, ko ne dobim nohta v čelo (in njenih las med prste), ko se lahko mirno pohecam z njo brez strahu, da bi mi del njene sline priletel v oči; in (hvala bogu) obratno ...
Danes ni ta dan. Danes le modro molči in stotim odgovarja, da naj 'NE PIPAJO!'. No, pa naj bo tokrat po njeno. Moj jezik itak ni v pripravljenosti za kakšne raztegovalne vaje. Naj sestra počiva. Dokler lahko :).

Rada te mam, tavelka. :*
Ni komentarjev:
Objavite komentar