Zaključek obdobja.
Vstop v 21. leto in s tem slovo od bloga, polnega najstniških izkušenj, ko iz majhnega raste veliko, pa še ne največje.
Slovo od tistih, s katerimi smo dolga leta spletali niti. Slovo od vseh nezrelih čustev in brezveznega cmeranja v kotu sobe. Slovo od čudovitih spominov, ki ostajajo z mano na vsakem koraku.
Bilo je lepo.
In song za piko na i. http://www.youtube.com/watch?v=QwlC9J1CAUs

Take me awaaay ...
http://ljubljanscina.blogspot.com/

Izklopila alarm.
Zbegana vstala.
Odlila.
Umila fris.
Vstavila leči.
S težavo pojedla puding.
Navlekla nase rdečo obleko in rdečo šminko.
Nahranila činčile.
Vžgala avto.
Šla na šiht.
Blink.
Everyday.
Smeh, jok, prepirček ali dva.
Tamali.
Sveteljeva.
Dom, pošta, dom.
Naklo, ne avtocesta.
Ti.
In ti, zvrhan koš tebe v vseh podobah in oblikah.
Mafini in ti.
Zombies in ti.
Scrabble in ti.
Moj si.

Ponos

je, kar me odvrača od tega, da ji pišem. In ni daleč od bojazni, da odziv ne bo pričakovan.

Should I stay or should I go now?
Should I stay or should I go now?

If I go there will be trouble,
and if I stay there will be double.

So I went. :)

I'm a big big girl
in a big big world,
it's not a big big thing if you leave me.
But I do do feel,
that I do do will miss you much,
miss you much ...



Miss you so much.

Ne vem, kdaj sem nazadnje izlila svoja čustva na papir oz. v tem primeru na tipkovnico. Danes imam občutek, kot da sem nazaj v puberteti, ko se mi je prevečkrat zazdelo, da ni sorodne duše, ki bi me dejansko razumela v celoti. Ali pa vsaj delčka mene. Čeprav je v kotu vedno stal nekdo, ki bi lahko analiziral vsako mojo misel, a ga jaz nisem hotela videti ali pa je bil pač on neviden.

Danes imam natanko tak občutek. Počutim se kot tujec, ki v lastni hiši nima kančka razumevanja, za povrh pa nonstop pogrevam stvari, ki niso razumne ne meni ne komu drugemu. Skušam zaustaviti tok, ki na vsake toliko časa pridrvi vame in me docela ohromi. Jok mi niti ne pomaga in se ne trudim z njim, je žal vse tako navdano s čustvi in močno, da vem, da še dolgo ne bo bolje. In tisti, ki bi me res znali stisniti v objem, so daleč stran od mene, ali pa jih sploh več ni zame.

Trenutno je tako. Verjamem, da bo jutri bolje, vse bom naredila, da bo. Nežen otroški smeh in glasovi tistih, ki jih rada poslušam. A danes sem gluha.

Že vem, da bo zakompliciran blog.

Kako zbegan moraš biti, da nekako ne misliš na stvari, na katere bi preprosto moral? Se sprašujete, na kaj sem spet pozabila, a? V bistvu to sploh ni pomembno, ali pa pač preveč sramu vredno in prehudo vredno omembe, kakopak.

Kakorkoli že.
Zadnje dni po nekem čudežu stojim na trdnih tleh. Tako trdno, da že plavam med oblaki - osrečuje me vse, s čimer se trenutno ukvarjam in vsi, s katerimi si ustvarjam nepozabne dogodivščine. Tudi moj jako potrpežljivi inštruktor, ki si bo na koncu vsega zaslužil najmanj največjo bajadera bonboniero.

Skratka.
Medtem ko stojim na tleh, ponavadi pride mimo kak neljub pripetljaj. Tako, za popestritev. Dan je bil kot vsak, ljub in sončen, nič kaj preveč napet, a niti malo dolgočasen. Dokler nisem prejela klica stare znanke. Potem pač ni bilo več tako. A nič bat, nikoli ni tako hudo, da ne bi moglo biti še hujše. In na srečo obstaja tudi jutri. Upam. :)

Daj, o daj, da bi moj kaktus preživel. Zadnje čase zgleda nekam turobno.

:(

101.

dalmatinec. Ne, saj ne. Blog :).

I had a dream.

I was a little girl
alone in my little world
who dreamed of a little home for me.
I played pretend between the trees,
and fed my houseguests bark and leaves,
and laughed in my pretty bed of green.

I had a dream
that I could fly from the highest swing.
I had a dream.

Pokliči me ...

..., ko boš izračunal:

6 x 3 + 7 x 3 x 2 + 5 x (10 + 8 x 15) + 5 x 4 + 6 x 9,

koliko radianov meri kot 27 stopinj 17 minut,

prostornino piramide z osnovnim robom 12 cm in višino 8 cm,

koliko različnih računalnikov lahko sestavi podjetje, ki ima na voljo tri procesorje, dve vrsti RAM-a, štiri različne vrste diskov in tri različne vrste grafičnih kartic;

odvod (3x - 1)(2x + 5).



Morda ti povem rešitev. :)

Boris A. Novak

Ljubi me.
Ne ljubi me.
Ljubi me.
Ne ljubi me.
Ljubi me.
Ne ljubi me.
Ljubi me.
Ne ljubi me.
Ljubi me.
Ne ljubi me.
Ljubi me.
Ne ljubi me.
Ljubi me.
Ne ljubi me.
Ljubi me.
Ne ljubi me.
Ljubi me.
Ne ljubi me.
Ljubi me.
Ne ljubi me.
Ljubi me.
Ne ljubi me.

Jebi ga.

Ljubim te.

Če bi bila osa, bi ti brenčala okrog ušes dan za dnem, dokler ne bi dosegla tvoje šibke točke in zabodla svojega žela točno v sredino, kot ti to delaš meni že celo življenje.

Blink 182

I took her out, it was a Friday night.
I wore cologne to get the feeling right.
We started making out and she took off my pants,
but then I turned on the TV.

And that's about the time that she walked away from me.
Nobody likes you when you're 23.