Daleč, daleč je za vaju pomlad ...

Počivajta v miru, sonca mojih mimohodov.

Jeba na kubik. In hud maček zarad deci vina.

Kdaj ste se nazadnje tako smejali ...

..., da ste si po smejanju z vsaj tremi robčki obrisali solzne oči?
..., da je bil trebuh na robu glasnega poka?
..., da niste mogli stati pri miru, ampak ste od smeha tekali gor in dol po sobi?
..., da ste bili v glavo rdeči kot pesa in ste bili na robu eksplozije?
..., da ste se od smeha vrgli po tleh?
..., da vam je skozi nosnice ušla še kakšna dodatna stvar poleg sluzi? (bljak :P)
..., da ste morali odvreči par kosov oblačil, ker drugače ne bi zdržali vročine?






Blagor tistemu, ki se spomni. Biti preresen je totalno preresno.

Kam pridemo brez domišljije?

Rada bi ...
... dala vse štiri od sebe in začutila že malce pozabljeno mehkobo blazin.
... , da pada dež in vse ozračje vsaj malo sprosti.
... prebrskala sestrino omaro.
... z luknjačem preluknjala vse liste naenkrat.
... zarila glavo v pesek in pozabila na rezultat eseja.
... pillow fight!
... požgečkala najbolj žgečkljivega človeka na svetu.
... se zbudila iz sanj in stekla v klet, če se tam morda res ne nahaja kak poni :P.
... mahala mimoletečim letalom.
... , da se stric nikdar več ne usede na kaktus.
... , da se ta blog ne bi nikdar končal.
Da bi ga lahko pisala v nedogled iz samega nepomanjkanja časa in neminljivosti domišljije. Nočem se sprijazniti z dejstvom, da iz rok uhaja otroška brezbrižnost, in s tem, da nas vedno bolj čudno gledajo, če se sprehajamo med policami, polnimi plišastih medvedkov.

Zdi se mi, da vsako dogajanje poteka po že vnaprej določenih tirnicah in da včasih preprosto ne smemo več slediti lastnim občutkom. Kaj bi dala za en domišljijski spis! Mar ni poanta esejev v tem, da človek izrazi sam sebe, svoje mišljenje in svoj cilj?

Ne, treba je slediti čredi. Zakaj ne bi bil konformen, če si lahko popolnoma tak kot vsi ostali? Piši, kar ti drugi naročijo, da piši. Bodi, kar drugi hočejo, da si. Miži, ko ti rečejo, da si z rokami pokrij oči. Bodi resen, ko so resni vsi. In smej se, četudi ti gre na jok. Smej se, da ne boš čudno izpadel. Razmišljaj kot razmišljajo drugi, da ti ja ne bo treba utemeljevat svojih misli. Kam pridemo brez domišljije? V vsakdanjost.




Ja, profesorica, čuden dan je danes.

7. april

vdihni. izdihni.
vreme je čudovito.
april je. moj mesec.
učim se psihologijo. sprejemljivo.
denarnico imam prazno. vsakdanje.
staršev ni doma. otroci 'plešejo'.
prebavljam morsko pico. na bruhanje mi gre.
pod mizo imam cel kup prahu. sovražim sesanje.
kaktuse moram zaliti. ta teden.
poslušam garden state soundtrack. 'so let go, so let go' frou frou.
lasje mi štrlijo v vse smeri. kot moje misli.
posteljo imam postlano. vabi v svoj objem.
i can speak slovene. you can not.
preveč plakatov je izobešenih na steni. izgleda kičasto in nagnusno.
že zorijo jagode?
zobe sem si skrtačila. zobna pasta parodontax ima za en drek okus.
ribam moram zamenjat vodo. nisem sadist.
počasi berem vladimirja. aleluja.
zmanjkalo je črne kartuše. šment.
kako ti je ime?
preveč govorim po telefonu. spet bom tepena.
vsi darkoti sveta imajo danes god. ga imajo tudi darke?
rabim novo pižamo. v kratki majici me ponoči zebe.
dolga je pot do petka. sama sem si kriva.
rada ga imam. včeraj, danes, jutri.

Jeba.