Agonija.

Vrtim se v krogu in čakam na izhod iz nje.

Dej ne me f****!

Fecat? Facat? Fikat? Ferdž?

Zakaj pišem tokratni prispevek? Morda, ker je 80. in se je s tem vredno nonstop hvalit (uuu, še malo pa bo padel 10. križ - 'Bwaaaaaaa!!'). Morda, ker imam čas. Morda, ker smo računalnik razveselili z novim napajalnikom (hvala :***) in ni stvari, ki bi kalila moj mir (razen Iron & wine - Such great hights).

Ne, v bistvu ga zato, ker se staram. Gledam na uro, če šteje kaj manj, kot je pred petimi minutami. Eh, razočarajoče - je že pet čez deset. House brska po knjigah za vseneznanimi bacili. Fotr leži ko kup dreka pred tvjem. Z ostalimi ni bolje; sploh ne vem, kaj počnejo. Z mano ni nič bolje?

Ratujem g33k. MP5, M4, AK47 pa Baretta. Ali Barreta? Bbaarreettaa :). Helmet pa kevler. De dust. Zakaj ne THE dust? Je morda Španec vtikal prste v izdelovanje css? Ali pač?

Kaj se dogaja v SpiderPigu? 'SpiderPig, SpiderPig, does whatever SpiderPig does.' What does ACTUALLY SpiderPig do?

Ta post je za natisnit na en fin papir, ki ga potem vržeš ali:
a) psom
b) na kres
c) med star papir
d) materi, da na njem pretolče omovsanega p'š'anca
e) prvim črvom, da ga porišejo - itak ne znajo brat mulci, pa če napišeš najboljši triler (ako otroci so krvoločni in igrajo css)
ž) beri pod m

Pejd spat, otrok. Bo mama huda, če se ti rit pripopa na stolič.
Zala. Pokliči me še enkrat, morda se javim. Don't ask, for god sakes don't ask :) :*.

The shins - New slang. Se vidi, da se mi facla. HOUSE!

(svinar svinsk)

Po včerajšnem dnevu si zasluživa najmanj to.

1.

Kodrlajsam. Že par let, se mi zdi. Kaj let, mesecev! Hmm, je človek kaj mlajši, če pove, koliko mesecev je star? Ali se samo ostalim, ki ne znajo računat, še manj pa množit, zdi, da šteje manj kot šteje število gub na njegovem čelu?

Matematika je delikatna stvar. Če se ne bi trudila .. Ok, 'trudila' z njo celih (da preštejem ...) 12 let, mi na koncu ne bi predstavljala tolikšnega pozitivnega izziva, kot mi ga je na maturi. 4 - to oceno sem zadnjič s solzami žalosti ugledala v 8. razredu, ko je kvarila moj odlično odlični uspeh. Ma, ni bil odličen - je bil povprečno odličen.

1 + 1. Ti in jaz, jaz in ti, mi2. 2. Bolj ko te spoznavam, bolj ko te dan za dnem stiskam k sebi (joj, ti sploh ne veš, kako prijetno dišiš), te poljubljam zdaj sem zdaj tja ... Še ko pišem ta post, mi gredo kocine pokonci. Ko si moj in ko zatrdno vem, da jaz nočem biti nikogaršnja več kot le tvoja, se mi2 razbliniva. Dobim občutek, da nisi samo poleg mene. Si moja polovica, moj bit, človek, s katerim želim graditi prihodnost. Dobesedno, če bova šla skupaj na gradbeno :).

Na koncu dneva vedno znova spoznavam: Še sreča, da smo se učili tudi ulomke!


p.s. Ljubim te. Danes in jutri, v najinem 13. mesecu.