Bistvo.

Osnova na rezultat je logaritmant.

Tako je in tako vedno bo. Bistvo nevidno očem, a vidno matematičnemu umu vsekakor mora postati vidno tudi vsem gimnazijskim glavicam.

Ne veš, od kod izvira, niti se nihče ni poglabljal v to, kdo mu je nadel ime, v bistva nihče ne dvomi, o njih nihče ničesar ne sprašuje. Ne sprašuješ se, zakaj si, kdor si.
Zakaj te v rokah drži ona, zakaj pripadaš ravno njej. Zakaj moraš spati. In jesti. Preprosto moraš živeti, tak si. Zakaj umreti?


Jaz sem jaz. Ne vem, zakaj klonim pred tabo, zakaj te iščem v samotnih nočeh. Taka sem. Tako si me naredil. Srečno.

I don't know your face no more
or feel the touch that I adore.
I don't know your face no more,
it's just the place I'm looking for.

We might as well be strangers in another town,
we might as welll be living in a different world.
We might as well,
we might as well,
we might as well ...

I don't know your thoughts these days,
we're strangers in an empty space.
I don't understand your heart,
it's easier to be apart.

We might as well be strangers in another town,
we might as well be living in a different world...
We might as well,
we might as well,
we might as well ... be strangers!
For all I know of you now.

Bile so temnejše od premoga. Gostejše celo od njegovih las. Lahko bi rekla, da so bile že njegov zaščitni znak :).
In odšle so z njim. Kot tudi droben delček mene. Spet ...
Bodi lepo, kamorkoli greš.

Ne nazaj.

Veš kaj?

Ne zanima me, kaj je bilo prej. Ni naprave na celem svetu, ki bi znala zavrteti čas nazaj in spremeniti pretekle dogodke. In tudi če bi jih lahko ... Kje bi stal sicer, če ne bi stal tu ob meni? Minilo je. Vzemi baterije iz vseh ur, skrij se pod odejo, da te ne doleti vihar. Ali pa klubuj vetru, izbori si vsako minuto - zdaj, ta trenutek -, da kasneje ne boš obžaloval. Jaz ne obžalujem. Morda včasih, ko sonce zapusti polovico obličja našega planeta, pustim solzi ali dvema, da mi stečeta po licu. Lahko bi bila drugje. Ne vidim se drugje. V sebi nosim slike ljudi, ki me obdajajo danes. In močno upam, da tudi jutri. Potujem in oni ostajajo z mano.
Odprl si mi um. "Na koncu ti ne ostane nič razen zemlje, v kateri počivaš." Če je ta košček vreden brskanja po dosjejih vseh napak, ki jih delajo drugi in ki jih delaš sam, pa počivaj v miru. Jaz hočem tako živeti.

Skica.

On je moja croquis.
Hišica, drevo, nad hišo sonce in klopica pred njo.
In roža, ki ob roži se razcveta.
In še stezica, ki drži od hiše.
In on, ki me lovi med rožami.