Sanjske misli na letošnje dogodivščine skoraj končanega poletja so me privedle do odločitve, da z nekom delim prijetne dogodke svojega življenja. Letošnje poletje je bilo zame in za marsikoga najbolj noro do sedaj. Že s prvim dnem se je dalo občutiti spokojnost in olajšanje, da je nekako konec neskončnega sedenja pred knjigami in zvonjenja budilke ob prezgodnjih jutranjih urah. Torba je postala zapuščena praho-vabilna stvarca nekje v temnem nedotaknjenem kotu sobe, mi pa smo se pridružili vsakdanji zabavi pod žgočim soncem. Tam smo nabirali barvo kot dokaz, da nam niti malce ni bilo dolgčas. Po številnih tako badmintonskih kot tudi plavalnih in plezalnih maratonih so se naša telesca spočila v opojnosti sveže pokošene trave in senci visokih dreves. V miru in tišini smo sledili prepevanju ptic ter oprezali za mimoidočimi žužki. Koruza nam je služila kot zavetje pred radovedneži v primeru ljubezenskih skušnjav. Izognil se nam ni niti g. Kavč, na katerem smo marsikater deževen dan preležali v smehu in žgečkljivih pogovorih. Da ne omenim prstnih odtisov na sedežih kinodvoran ljubljanskega Koloseja ;)! Skratka, letošnje poletje je skorajda mimo, spomini nanj pa ostajajo z nami...
