Razdvojena. Po svetu se podim z mislimi, ki me vlečejo zdaj sem zdaj tja. Enkrat v sončno, drugič v oblačno stran življenja. Sem kot lahko pero, ki se premika, kot piha veter. Misli o lepih stvareh mi podarijo nasmeh na obraz. Ob prvem napačnem dejanju se razblinijo v prazno in orosijo moje oči. Postanem temen gospodar svoje duše in pesimistično ukazujem svojemu srcu ter hkrati ignoriram njegove želje. Ne prepuščam se toku življenja, ampak se trudim plavati proti njemu. Mimo spustim vse nove izkušnje, lepe neuresničene dogodke in kasneje bedno hrepenim po njih. Počutim se izgubljeno v tem velikem svetu in tavam brez konca in kraja. Ciljev si zaradi same zbeganosti ne morem, niti ne znam zastaviti. Preteklost me duši. Vleče me na dno in hkrati na vrh. Podzavestno mi neumne skrbi parajo živce in jih pripravljajo na slovo. Razdvojena. Med dobrim in zlim, izhoda ne poznam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar