Rumene, škrlatne, rjave barve se mi potikajo pod nogami. Nasmejano skačem po kupčkih šumečega listja in se hkrati poskušam izogniti drobnim vejicam na poti. Raziskujem med grmovjem in iščem prikladen kotiček za dremež. Poslušam odmev korakov, nakar se ustavim pred velikim drevesom. Nihče me ne vidi, nihče me ne sliši. Razkomotim se pod zimzelenimi vejicami in umirjeno strmim preko gozdov v horizont.Zaželim si, da bi čas počasneje mineval. Ko bi se le lahko spet plašno ozirala izpod maminega krila. Da bi lahko še enkrat pozorno poslušala prve nauke o prečkanju zebre. Iskala bi deževnike in z njimi po vrtu preganjala sestro. Na ostrih ovinkih bi padala s kolesom in se nato vsakič znova pobirala s potolčenimi koleni. Splezala bi do vrha drevesa in počakala gasilce, da se mi pridružijo. S sosedovimi malčki bi se zakopala v peskovnik in do večera pekla potičke. Radovedno bi se podila za potepuškimi psi in stegovala roke po njihovih mehkih kožuščkih. Spustila bi se z visokega hriba in na dnu slavnostno »zapustila« sani. Prebedela bi božične večere v pričakovanju pravega bradatega moža. Napihovala bi rokavčke in se preskusila v maratonskem plavanju s sožabicami. Sanjarila bi o dneh, ko bom velika in bom počela vse, kar mi bo srce poželelo…
Horizont me iz preteklosti vodi v prihodnost. Vrtim se v krogu brez izhoda, polnim spominov in na novo zastavljenih ciljev, ne vedoč, kam me vodi pot. Hmm, zanimivo je tole življenje.
»Življenje je kot škatla čokoladnih bonbonov. Nikoli ne veš, kaj boš dobil.«
3 komentarji:
mmm..stari dobri časi;) ampak tut najstniška leta niso napačna..včasih resda naporna in težavna, a nikoli ne dolgočasna..;) **
Hehe, se strinjam :). Vendar me vseeno počasi postaja strah. Strah, da se mi bo mladost v kratkem končala. Tak filing dobivam zadnje dni :(.
eno obdobje se konča in odpirajo se nam vrata v novo poglavje življenja..četudi je mladost nekaj lepšega in bi jo z vso silo vklenil v svoj objem, se je potrebno prepustiti toku, da te odnese naprej.novim čarom, novim doživetjem naproti..vsako obdobje ima svojo čarobnost, ki se ti razkrije le, če se prepustiš valovom in se ne oziraš nazaj na obalo. hej, nikoli neveš kam te prinese, neodkritih rajskih otokov pa je polno! sicer pa bomo me, lumpastične dečve, večne mladenke. brez skrbi;) *
Objavite komentar