Kliše.

V mislih sem že začela načrtovati, kako bi napisala prispevek o tem, kaj imam rada in česa ne. Dolgčas! In poleg tega ni bloga, ki bi lahko povzel vse te stvari. Povzel, kaj šele da bi uspel vse zajeti! Komu kaj pomeni, če se rad sprehajaš v soju jutranjih žarkov, ko je zrak kristalno čist, hrup izginja v megli in so koraki po zamrznjeni poti edini glas, ki ga slišiš poleg žrvgolenja vrabčkov? Koga briga, če ljubiš vonj sveže pečenih kruhkov, ki jih namakaš v tatarsko s tako lahkotnostjo, kot bi jih jedel zadnjič? In kaj poveš, če rečeš, da te z veseljem navdajo skrivni pogledi na list, na katerem otrok do potankosti izraža svojo domišljijo?

Poveš tisoč stvari, poveš natanko to, kar v resnici si in kljub temu marsikomu ostajaš skrit. In ljudje ljubimo skrivnosti :).