Novo jutro. Zaspano, še sonce se noče prebuditi iz sna. Grde sanje, v katere niti malo ne zaupam, pa me vseeno najdejo nepripravljeno. Zasrbijo me prsti po novem blogu. Nimam ideje, čakam, da mi kar sama skoči v glavo. Očitno ne bo nič. 'Blodim v temi' bi rekel Frodo. Vi bi rekli, da preveč buljim v tv. Try walking in my shoes od Depeche mode. Koliko pesmi, ki bi jih lahko poslušala dan za dnem, še obstaja? In koliko je tistih, ki jih dan za dnem vrtijo, medtem ko si tlačimo čepke v ušesa? Preveč za moje pojme. Julij je, predsedovanje je mimo, čas je, da pošljem mail na Brdo. Po dolgih mesecih bi spet sedla v sedlo, sicer bom zakrnela. Treba je slediti sanjam. Mojih še ne morem doseči, ni sredstev. Zame ni več resignacije, grem do konca. Hvala, ata, za ta nauk. Dovolj bloganja za danes, moram kopalnico spucat.You'll stumble in my footsteps, keep the same appointments I kept, if you try walking in my shoes.
Ni komentarjev:
Objavite komentar