Svoboda, kaj je to?

Bila sem deklica, ki se je skrivala za mamičinim krilom. Sramežljivo sem postopala korak za korakom, skušala skriti svojo rdečico za tančico skrivnosti in se nesamostojno prisesala na bližnje, da bi ne ostala sama. Leta so minevala in tudi barva ličk je postajala vedno bolj nevtralna. Z izkušnjami - bolj slabimi kot dobrimi - mi je počasi začelo postajati vseeno za svet okoli mene. Prave vrednote - prijatelji, družina, kariera in izoblikovanje samega sebe - so se znašle na vrhu lestvice, ostale so bile le njen "podaljšek". In svoboda. Ko bi enkrat samkrat lahko okusila njeno sladkost. Ko bi mi odprli vrata kletke, da bi lahko odletela na prostost. Počutim se, kot bi mi z vsakim klicem, z vsakim "NE", z vsako prepovedjo pristrigli krila... Joj, kako presneto tesno mi je pri srcu. Razjeda me, kot da bi me po prsih polil s kislino. Naj me nekdo odpelje proč, da zbežim od tu.