Ena in edina. Siddharta.

Spektakel letošnjega leta.
Ljubljana, Prešernov trg. Množica rockerjev, zabunkanih v topla oblačila, željnih ene in edine.

S klapo smo se po nedolgem prepričevanju le odločili zapustiti območje za 4imi zidovi in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Ozračje je bilo karseda mirno s pridihom prazničnega vzdušja, v meni pa se je v primerjavi z njim dogajalo ravno nasprotno: vulkan se je pripravljal na izbruh. Poskušala sem zamižati in mimo spustiti ves minevajoč čas do enega najlepših dogodkov mojega življenja. Poskušala sem karseda potrpežljivo sedeti na sedežu, gledati skozi okno in opazovati mimobežečo okolico, pa mi je to z vsakim trenutkom manj uspevalo. V glavi so mi odmevale melodije, pela so se besedila in mi večala srčni utrip. Danes grem na eno in edino.

Komaj smo našli prost parkirni prostor, že smo odhiteli na samo prizorišče. Ker množica niti ni bila še tako velika, smo se uspeli pririniti dokaj blizu odra in opazovati dogajanje na njem. Odlična zasedba predskupin, ki je počasi privabljala obiskovalce, nas je pripravila za pravi rockovski žur. Očarani od violinskega mojstra (vsaka mu čast!), smo pozabili na čas, zato nas je hiter prihod ene in edine še toliko bolj prijetno presenetil...
Ob omembi njenega imena se je Prešernov trg v trenutku napolnil. Prihaja. Ona, na katerin koncert sem čakala, odkar vem zanjo, je tu. Odrske luči se ugasnejo. Sceno krasi le modra svetloba in svetloba iskric naših oči. Tromostovje navdajo ponosni in presrečni vzkliki. Začenja se. Na oder stopi ena in edina. SIDDHARTA.

Belina ob njenem vstopu nas zaslepi in poživi. Roke segajo proti nebu, petje se širi na vse strani, energični zvoki električnih kitar, udarno bobnenje bobnov, nežnost klaviature trese vsak kanček pravega rockerja. Od Mr. Q-ja, preko Plastike, Neznanega, Domin, Brezokoffa, Disco deluxa, Ohma, II a modrasa, Homo carnule, Platine, Poti v x, Klinika, Samo edinega, Neona, B mashine, Ringa, Rooskiea, Napoja, T.H.O.R.a, pa vse do Malih rok je rockalo, rockalo in še enkrat rockalo. Energija, ki nas je preplavljala ta večer, je neopisljiva. Noro, fantastično, neverjetno! Brez dvoma lahko rečem, da Siddharta JE zakon. In to je za moje pojme popoln zaključek letošnjega leta.